Dejstvo je, ko se pripne na majico štartna številka, zagotovo vsaka aktivnost postane tekma!
Prvi del množičnih, rekreativnih, tekaških prireditev, kot sta Maraton treh src v Radencih in DM tek za ženske v Ljubljani, se je zaključil in vse bolj smo v pričakovanju vročega poletja ter dopustov. Pogoji za športne aktivnosti v naravi se v poletnih mesecih zelo spreminjajo in so precej bolj zahtevni ter obremenilni za naš organizem, zato priporočam, da sami sebi dovolimo prehodno obdobje vzeti kot celostni regeneracijski oddih.
V Radencih sem ob progi z zanimanjem opazovala in bodrila posameznike, ki so tekli vsak svojemu cilju naproti. Mimo so se premikali in tekli v precej različnem tempu; eni še dokaj sveži in odzivni na okolje, drugi v težkem in utrujenem koraku, a vidno zadovoljni. Nekateri so bili izčrpani in kot v transu z meni poznano mimiko na obrazu. Za slednje verjamem, da je bolj prihajal cilj k njim kot pa oni k cilju.
Presenečeno sem opazila, da je mnogo tekačev nosilo na roki športne ure z merilci srčnega utripa, a po njihovem stanju sodeč, so le redki posamezniki upoštevali tako močno priporočeno pred nastavljeno, lastno zgornjo mejo srčnega utripa ter se po njej tudi ravnali.
Dejstvo je, ko se pripne na majico štartna številka, zagotovo vsaka aktivnost postane tekma!
Izkušnja, ki sem jo pred leti doživela pri gorskem teku » Juriš na Grmado « v neposredni bližini Celjske koče, je še sveža in zelo poučna. Na povabilo organizatorja tekme sem prišla na dogodek in se vse do starta, ko sem na svoje presenečenje prejela štartno številko, ravnala kot gostja; delila nasvete, mnenja s tekači ter se v svoji novi vlogi po zaključeni tekmovalni karieri kot rekreativka, odlično počutila.
Izziv ni bilo težko sprejeti, saj se v mojem avtu vedno nahaja športna oprema, športna ura z merilcem srčne frekvence pa vedno na roki. Neogreta in povsem nepripravljena sem se postavila v ozadje starta, sicer precej zahtevne Grmade! Proge kot domačinka za čuda nisem poznala, vedela sem, da bo potrebno teči le navzgor.
Po startu iz ozadja sem prav uživala med sopihajoči se tekači in še pomislila nisem, da bi imela teoretične možnosti prebiti se v ospredje. Kasneje nekje pred polovico proge, sem pred seboj ugledala tekačico, odlično kolesarko, ki je bila pred menoj več kot 30 m višinske razlike. V glavi se mi je preklopila in prebudila tekmovalna strast : « Na domačem terenu sem , ne smem izgubiti!«
Proga, ki je v zadnjem delu znana po svoji težavnosti, je s svojo zahtevnostjo terjala moje nadnaravne napore, utrip krepko preko 200 udarcev / minuto! Svoje nastavitve zgornjega dela utripa presežene in žal neupoštevane. Od utrujenosti se mi je že meglilo pred očmi, ko sem se grabeč se z rokami za skale in grmičevje skorajda po vseh štirih premikala proti vrhu. Zmaga in tedaj postavljen rekord proge veljata še danes.
V skrbi za zdravje in uspešnost vadbe je zato zelo priporočljivo upoštevati meje svojih lastnih zmogljivosti tako, da si na uri naravnamo zgornje in spodnje mejno območje delovanja srčne frekvence. Če uporabljate GPS športno uro tako kot jaz, si lahko dodatno nastavite opozorila za razdaljo, kalorije in čas. Naj ura misli namesto vas.