“Ko se na dres pripne štartna številka, postaneš tekmovalec”
Anica
Atletika, kraljica športa.
Atletska tekmovanja se delijo na zimsko in na letno sezono, kjer tekmovanja potekajo v dvorani in na prostem. Atletski stadioni, kjer se v letni sezoni odvijajo največja tekmovanja, potekajo na objektih s 400m dolgo krožno stezo. V dvorani pa na pol krajši krožni stezi dolžine 200m. Tekmovališča so prekrita z umetno maso, razen metališča za kroglo, disk in kladivo. Izjeme so tudi posamezne discipline, ki potekajo v naravi izven stadiona po naravnih podlagah ali na asfaltu. Sem spadajo kros, daljši teki in hoja. Zaradi spektakularnosti in vse večje atraktivnosti tega športa, se ob hoji in daljših tekaških disciplinah, kot enkratni dogodek na glavne trge in ulice selijo še skakalne in šprinterske discipline.
Na državnih altletskih prvenstvih se tekmuje v različnih starostnih kategorijah od najmlajših U10 in vse do članskih kategorij, ločeno glede na spol, moški in ženske.
Šolska in veteranska atletika imata svoja pravila. Posebnost so tudi gorski teki...
Vsa pravila o atletskih tekmovanjih so zbrana in jih najdemo v Priročniku za posamezno atletsko sezono, ki ga vsako leto posebej izda in pripravi Atletska zveza Slovenije.
Nikoli ni prepozno, da se z atletskimi nastopi prične. Morda je v razmislek le to, da se s preveliko vnemo ne prične prezgodaj, saj lahko zmanjka energije za tedaj, ko bi lahko posameznik najmočneje zasijal. Otroci radi tekmujejo, se med seboj primerjajo, družijo, kar nenazadnje pri mladih športnikih največ šteje. Znanstva in stkana prijateljstva pa lahko trajajo za vedno. Čez čas namreč ni več tako pomembno kdo je bil prvi, drugi, peti ali zadnji, pomembni bodo spomini, kako ”fajn” je bilo!!!
